Veliko jih je, ki se ljubijo iz strahu.
Še več je takih, ki se ljubijo v strahu.
In še nekaj drugih.
Veter, veter, veter! Dan na dan.
In ko že izgubljaš potrpljenje s to
pohabljeno naravo. Se domisliš.
Od tega se ne da živeti. To so trapaste
reči. Nekatere stvari moram tudi jaz
zamolčati. Prav. Nenavadno.
Toda preprosto. Kakor ukrasti
predpražnik izpred sosedovih vrat.
Pregrizneš zrno kave. Pogoltneš
prežvečene misli. Kot blag okus tekočih
mil. In ko greš spat pod travni tepih.
Z obrazom proti soncu. S hrbtom
proti ognju.

Potem pozabiš na pozdrav.

Pištin Frida