Presoljena medečina

V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te imel.

Se mi zdi ali je res,
da slutnjo minevanja, krčenja,
vidim v tvojih rumenih očeh, sedaj,
ko modrina časa sestopa?

Medečino zlata
je presolila posušena solza.
Še ta ni več zame.
Odhajaš.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 17. 04. 2008 ob 10:13
  • Prebrano 516 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 234
  • Število ocen: 9

Zastavica