Presoljena medečina
V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te imel.
Se mi zdi ali je res,
da slutnjo minevanja, krčenja,
vidim v tvojih rumenih očeh, sedaj,
ko modrina časa sestopa?
Medečino zlata
je presolila posušena solza.
Še ta ni več zame.
Odhajaš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 17. 04. 2008 ob 10:13
- Prebrano 777 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234
