v sled teme ovita le ena hlapljiva solza kriči
odpira okna nememu dnevu
kristali sonca slepijo oči
prah duše na hitro pobrisan na dlani še vedno boli

izsanjane solze dihajo v šopku tišine
še včeraj zajete v nečasje steklene omame
oči kalne od krika samote pekoče vročine
se stapljajo v močvirje trpke tišine

voda kaplja z lista na dlan
ugasli glasovi rohnijo v skuštrano jutro
opilek svetlobe izdahne bolečino v dan
v gostljati senci išče zavetje Greh zapackan

sklonjena vrba prosi pest spanja

Helena