Že zdavnaj sem ti povedala,
Da slišim v glavi glasove.
Na moji strani je breg
Prestrm, tu ne izplavaš.
A če boš veslo,
Boš moj vodnik
Do novih sotočij.

Na poti bo mnogo mušic,
Mnogo znoja,
Ožuljki v dlaneh.
Ne bo veliko prostora
In časa za petje,
Za smeh.
V vodi bo mnogo zob
In mnogo halug.
Ne bo postelje,
Svežih rjuh
In sladkih uslug.
A kadar bom legla
Pod klop
Z Rimsko cesto za baldahin,
Bo veslo ležalo
Z menoj
In bo moj serafin,
Medtem ko lupina zavesti
Bo tekla dalje
In naju nosila v kraje,
Zazidane v sanjske detajle
In odkopane od mor.

Takšen je moj predor.
Na koncu ti ne obljubljam svetlobe.
Še konca ti ne zagotavljam.
A v njem
Sem to, kar sem:
Antigona travestij.
Gola rusalka marca.
Špičasta ljubica rdečine.
Sestra valkir.

Že zdavnaj sem ti povedala,
Da slišim v glavi glasove.

Aleksandra Kocmut - Kerstin