Forum
- Datum objave:
04. 06. 2011 ob 11:54 - Spremljaj
- Število komentarjev: 605
- Piše: Ana Porenta (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 103837 krat
DANES SE ME JE DOTAKNILO ...
Pozdravljeni,
glede na to, da se občasno pojavljajo med pesmimi misli, besede, odlomki ... ki se nas dotikajo kot bralcev, odpiram novo temo, v kateri boste lahko zapisali besede, verze, pregovore, misli itd., ki so se vas ob branju dotaknili in bi jih želeli deliti z nami.
Ne pozabite napisati vira: avtor, knjiga (morda tudi letnica in založba ter stran).
Lep pesniški pozdrav,
Ana
Glede na odziv pa smo tukaj bolj gledalci in poslušalci, v drugi temi, ki jo je odprla Kerstin, pa res samo bralci: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/87173/dotik_besed
Uvertura, 5,50 min
poglejte video ...
http://www.youtube.com/watch?v=OA2HpiigI-s
te pa grem rajši na en pir
Pavla Gruden, hvala ti!
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/iskrive-misli-pod-juznimi-zvezdami
http://www.glasslovenije.com.au/pavlaGruden90_2011.htm
Prisluhnite intervjuju s pesnico: http://radio.ognjisce.si/sl/150/utrip/12790/
V senci
V temo in azur
sonce spušča in dviga
sence - jadra ur.
***
Clere de lune
Hlad. Mir. Z verande
Zrem v luno goljufivko
Z obrazom pande.
***
Raj na griču
Dom s trto. Lipa.
Voda, prst, les, mleko, vol.
In zrak utripa.
Talitha, upam, da boš opazila; najper pardo, ker se nisem domislil že prej, a: veš - sem malo brez jajčk, in moram čakati, ko mi ji zmoderirajo, sej jih pustijo pri miru, le na to obešanje moram malo dlje čakati, včasih več, včasih manj ... sem pa sam kriv za dodatno približno 36 urno zamudo, ker mi ni kapnilo prej; da če že zasebnih sporočil ne morem pošiljati, kar se mi je takoj uprlo, ko se ti nisem mogel zahvaliti za tvoj mali L. :)
Takotorej; hvala, tukaj, naj ne izpade avtistično, saj se čutim res, ne dolžnega, pač pa v čast, mi je ti odgovoriti, kot pozdrav in v zahvalo naj še jaz zapojem, kakorr se peti zna, danes oziroma, dan je itak odprt obraz sonca ... za zemljo nekje blizu se poslavčja Tomaž, ki gre v miru, ki je v miru. Naj ne bodo njegove besede mit,
šilce,
Grapa!
metla pometa
tla, pota ...
do praga, svojega,
kjer se obriše in
stopi k sosedu na čaj ali kavo,
tega nisem slišal,
ščetine so tiho odšle,
z jezika sem
komaj uslišati
pesem, znal, to
sem še, ko sem bil mlad
in brez kril, stopil na
zemljo. in videl ...
(naju - čisto - skupaj)
srce. je
http://www.youtube.com/watch?v=EjgaMILO0NY
dotaknilo se me je - sama svetloba, kot Runa, ne rana :) (zlajajana, kot sila g, v špico, mi oko napenja šotor, v dežnik za sonce) ojoj poj bolečina izpoj, naj modri cvetovi, kot lotusi beli zamenjajo barve s pijano ledeno vodo, še sedaj iz cevi za gašenje, kaplja
peska.
Runa
Ljudje,
kadar letijo v nebo, v vesolje in druge svetove
ne pojejo ...
ker ljudje
na tleh, preglasijo, te,
s štetjem (svojih) zlogov,
ki to še niso, in zato
oni ne letajo,
temveč pojejo za njimi, ki pa
letijo visoko.
Komentiranje je zaprto!