Tista vejica ni bila odveč, ampak na napačnem mestu. :)) Spada namreč semkaj:

Senca, sprva nezaznavna, je postajala izrazitejša.

Zanimiv proces iskanja naslova, Lea!
Lp,
Kerstin

Torej vejica je bila odveč tam, kjer je bila postavljena, manjkala pa je tam, kjer je ni bilo (to sem pa, ja, spregledala :)))
LP, lidija

Zasledovalka se je lepo ugnezdila v pesem:).

lp, ajda

Kerstin,
hvala za popravek. Verjemi se trudim, vendar si z ločili ne morem priti na ti. Morda mi uspe čez nekaj let (če me demenca ne čaka kje blizu).
Zares zanimivo iskanje naslova, o tem sem zvedela na Sinjem vrhu. Sinoči me je ponovno spomnila Ana. Še zanimivost, otipala sem ga v slovensko - italijanskem slovarju.
Danes sem se še vedno vidno vznemerjena o tem pogovarjala z žensko, ki marsikaj ve. Pa mi je povedala to:
V Iranu si mladoporočenca izbereta Hafisovo pesem, tako, da odpreta knjigo na neki poljubni strani. To je potem njuna pesem.
Skupina naših izletnikov je ravnala podobno. Tu postane zanimivo. Osemdesetletna gospa, ki je bila že desetletja udova, si je izbrala pesem, ki je govorila o prijatelju, ki jo čaka v onostranstvu. Ločen gospod, pa pesem, ki je učila o pravem odnosu, do ljudi, ki jih zapustimo. Šele ko je ta odnos pravilno urejen,lahko žaživimo v novi zvezi.
Sedaj še vprašanje, zakaj mi ni uspelo pri prvem poiskusu. Lahko si razlagam, da je bila pesem slaba, predvsem, da nisem dala vanjo sebe. Ali pa je bil naslov dober, vendar se je meni zdel slab. Mislim, da to ni način s katerim bi lahko vedno iskala naslove.

Lp, Lea

Lidja bolje polovično popravljeno, kot nič.
Vsi kaj spregledamo;))
Jaz, pa izredno rada pišem vejice tja kjer jih ni treba.;)))

Lp, Lea

ajda,
ja Zasledovalka sodi tja, o tem ni nobenega dvoma:)

Lp, Lea

Lea,
naj pridam še sama zgodbico o takih nenavadnih naključjih (naključjih??), ki nam vzbudijo kurjo polt.
Knjigo Balade in romance sem prebrala gotovo vsaj desetkrat; vendar pa do pred par let nazaj nikoli nisem prebrala vseh pesmi. Kaj vem, zakaj ne. Morda mi ni dišal naslov, morda me je odvrnila neposrečena ilustracija, dolžina pesmi itd.
Pred desetimi leti je bilo v tej knjigi torej okoli 30 % pesmi, ki jih še nisem prebrala.
Tiste strašne pomladi se je moj prijatelj obesil (na drevo). - Po pogrebu sva prišla z možem domov in legla na posteljo, oba še vedno v šoku. Na polici nad vzglavjem je ležala knjiga Balade in romance. Čez čas sem rekla: "Veš kaj, odprla bom knjigo, in tisto pesem, ki se bo odprla, nama bom prebrala."
Knjiga se je odprla na strani, ki še ni bila "poležana", ker je šlo za pesem, ki je še nikoli prej nisem prebrala.

SKOZI GOZD JE ŠEL (DRAGOTIN KETTE)

Skozi gozd je šel,
skozi temen gozd —
v srcu žalost in bridkost.
Vprašal je drevo
zelenečih vej:
»Imaš li drugóv, povej!«

Reko je drevo:
»Imam, imam jih,
kot je listov zélenih.
Če se veselim,
veselijo se,
z mano žalostijo se!«

In dejal je: »Glej,
jaz pa sam s seboj ...
Bodi ti prijatelj moj!«

Zašumelo je
in se znižalo
in se mu približalo ...
Vzelo k sebi ga,
in nič več ni sam ...
Zdaj visi na veji tam.


Kolikokrat sem kasneje še takole odpirala to knjigo ... a ta pesem se ni odprla nikoli več.
Kerstin

Kerstin,
hvala, da si pripravljena deliti to izkušnjo. Vedno bolj verjamem, da to niso "naključja", ampak veliko več. Morda doživljanje v neki drugi dimenziji, podobna tistim, ki so jih še vedno sposobni zaznati aborigini.

Lp, Lea