PRVA ZVEZDA

Umiraš od silnega sončnega vzhoda.
Umiraš. Tvoje kosti so ploščate.
Umiraš. Volkovi se koljejo zate.
Umiraš pod modro prozornostjo svoda.

Umiraš, in vendar ne moreš umreti.
Umiraš, a duša ne gre od skeleta.
Umiraš že tedne, že mesece, leta.
Umiraš – in hkrati želiš si živeti.

Umiraš, in morje te brusi v plitvini.
Umiraš, in mravlje ti glodajo sanje.
Umiraš razbite, sprhnele lobanje.
Umiraš osamljeno in v bolečini.

Umiraš tako, kot umirajo vsi.
Umiraš, ker enkrat je treba umreti.
Umiraš, da smela bi znova začeti.
Umiraš široko odprtih oči.


DRUGA ZVEZDA

Kričiš s polnimi usti peska.
Kričiš kot od volka razjedena struna.
Kričiš, da splašéna na nebu je luna.
Kričiš z glasom oksimoronega mesta.

Kričiš brez začetka in tudi brez konca.
Kričiš, a nihče te, nihče te ne sliši.
Kričiš kakor sive, preganjane miši.
Kričiš kakor sončnica z rakom od sonca.

Kričiš, da te ni strah, a vendar tresoče.
Kričiš, ker so gluhe in neme planjave.
Kričiš, ker so tvoje glasilke krvave.
Kričiš, ker nihče drug kričati več noče.


TRETJA ZVEZDA

Ljubiš stvari, ki so nedosegljive.
Ljubiš bakrene, zelenkaste novce.
Ljubiš košute in njihove lovce.
Ljubiš strasti, pa čeprav so minljive.

Ljubiš pomlad, kadar ruševec snubi.
Ljubiš sladkost prepovedanih zvez.
Ljubiš otroke iz tujih teles.
Ljubiš, ker tebe nihče več ne ljubi.


ČETRTA ZVEZDA

Siješ, ker v tebi se sonce uteleša.
Siješ z razbeljeno kožo žarečo.
Siješ z žerjavico, večno in rdečo.
Siješ, a žarkov nihče ne pogreša.


PETA ZVEZDA

Čutiš, da čas se polagoma stara.
Čutiš, da vse bolj bledi bolečina.
Čutiš: nihče več čutíti ne mara.


ŠESTA ZVEZDA

Sanjaš o belih cvetovih jasmina.
Sanjaš o hladnih planjavah Kašmira.


SEDMA ZVEZDA

Jokaš, ker tvoje srce dehidrira.


VÉLIKI VOZ

Véliki voz, modri star oče,
Tvoje so zvezdice zdavnaj že zvezde,
Zdavnaj že godne za bele neveste,
Nobena ob tebi ostati več noče.

A ti jih uklepaš v moč astronomije
In ti ne uvidiš, kako so nesrečne,
Kako govorijo ti, da niso večne,
Kako redkokdaj še katera zasije.

Prva že šest let svetlobnih umira.
Druga se v shizofreníji razblinja.
Tretja v nesrečni ljubezni izginja.
Četrta od znotraj navzven izgoreva.
Peti srce vedno bolj otopeva.
Šesti sanjarjenje ves lesk zatira,
Sedmo pa že supernova požira.

Kadar utonejo v drugo vesolje,
Kaj bo takrat s tvojo lepo strukturo?
Véliki voz, ozri se na uro,
Daj jim svobodo zavesti in volje.

Aleksandra Kocmut - Kerstin