Ker je pritisk narastel, nič čudnega, nič posebnega, a je dobro
poznati še
kakšen pesniški portal, kjer so naši člani že vključeni in morda
vedo o tem,
o vpisu in naslovih internetnih za pisanje poezije, bi bila vesela,
če bi mi sporočili in toliko, da uredim.
Dobro je včasih malo oddaljiti pa magari tudi prisotnost, ker
nasprotno je še težje, ker je to tisto, kar vpliva na pisanje, na
razmišljanje, na zbranost določene teme in vsebine.
Dobro jutro Svit, Lidija,levinja, ki si prava levinja*
Naj bo Dobro. Saj vem levinja, tko je, tudi levi gredo v mir, ko pa da bi se kregali za svojo senco...
Pri ljudeh je drugače, ampak bom probala. Lahko da bo boljše za vse. Ni se mogoče povzpet, če se reže peruti, pisat o najbolj osebnih občutkih v poeziji pa še manj. Tu je težko. . Kot bi iz limoninih pesmi pisal gratefruit, pa je še bolj grenek...
Lidija, sama veš da pozabljam. Ne vse in vedno ampak občasno je to to. Eno leto je trajalo, da sem sploh začela pisat, ker se nisem spoznala na pesem.si z vpisom in računalnikom. Zato so spremembe bolj strah. Zaradi zapisovanja lastnih občutkov, to mi je šlo nekam dobro, zato nočem da se neha. Ne zdaj. In ne vem okoli vpisov in tega in kako potem. Bom šla pogledat, da vidim če se znajdem sploh not pridit.
In Svit, ti razumeš. Nič ni bolj vredno od mira v tišini. Zato. Literarni val sem že brala, čudoviti je. Potem sem se vpisala, izgubila šifro in tiste vpise in zdaj ne vem. So pa čudovite pesmi tam. Široko in sproščeno. Brez ožanja v občutku... .
Bi prosila, ker se na računalnik bolj spoznate in bom javila, ker sem in bom še tukaj z vami, no. Vi pa mi boste svetovali naprej, Prav?
Mogoče pa so spremembe dobre. Tudi zame. Lep pozdrav Vsem in mirno pisanje, black hope
Black hope, spremembe so gibalo življenja. Tole si bom danes zapomnila: Naj bo Dobro. Drugače pa: tukaj si vedno dobrodošla in na srečanjih, večerih, pikniku - in v živo, saj veš in čutiš to?
me veseli in verjemi, razumem. V drugo smer ne, ampak vsaj razumem. Pridem, če bodo vrata le odprta. Saj še mislim kaj napisat, če bom le najdla prave besede....
Black hope, seveda boš napisala, ne smeš si pa dopustiti pavze, ker to je sigurno past za takšne kot si ti, ker se ti vsakodnevno rodijo pesmi. Pri nekaterih, ki imajo bolj poredko posejane, to ni tako usodno, če se lahko tako izrazim. Seveda je pa pesnik tudi človek, ki si rabi napolniti baterije in s tega stališča mala pavza ni usodna. Zate pa mislim, da je napajanje s pisanjem še kako potrebno, da moraš rožo, ki se rojeva pod tvojimi dlanmi, pogosto, če ne vsakodnevno zalivati. BH, ne vem ali je za takšne misli "krivo",morda delno krivo tudi tvoje preimenovanje v BH? Ne vem ... le razmišljam. Lep dan ti želim in piši, ostalo pa bolje pustiti debelokožcem, ki jih ne prizadene tisto, kar je obrobno pri pisanju, čeprav smo spet tam, smo le ljudje, oz. sem-si-je le človek.
Irena, črna je, da se skriješ vanjo. Ampak, zakaj? Mi te beremo, mi te užijemo z jutranjo kavo! Si kot rogljiček, ki sodi na mizo h kavi!
Črna je, da se ogrneš vanjo, kadar nočeš, da bi te videli. Ne pusti se! V temi je težko najti prave poti! Glej, jutro je naredilo svetel dan, ravno pravšnji za prijeten klepet. In Adisa te je povabila, da prisedeš in pustiš besedam, da stečejo! Ne zamudi tega zmenka!
Lepo ime imaš Irena, Hope, zato ga ne menjaj in bodi, kar si! In - ostani ob naši mizi!
Nasvidenje naslednjič, ob pogrnjeni mizi Pesem.si!
Visokocenjena kolegica Irena, pridružujem se besedam Murke, da ne vstajaj od naše skupne mize. Pogrešam te, jutra niso več ista, tudi portal postaja siromašnejši. Odeni nazaj svoja bela oblačila in bodi naša in samo Hope. Tako smo te vsi imeli radi. Ne vemkaj te je zabolelo, a tisto kar te že je ni od nas v večini, temveč je morda le ednina. Kakorkoli že vrzi preko ramena. Življenje je dragoceno in ne zamujaj ga zaradi česarkoli ali kogarkoli. Nihče te ni vreden. Nihče! Razumeš. Ostani naša prikupna Hope in kar je pomembno USTVARJAJ! Moj objem naj te vrne med nas. Lep pozdrav Ivana