Nekoč sem že zapisal tole pesem.
Saj sploh ni važno,
danes sveti dalje spet ta nori
diamant, ki kljuva žametne oči,
da razlije se voda iz slanih
jezer ter poplavi obraz.
Zdaj vem, to je ta pesem, ki
spomin ti da, a ti skrivnosti
vzame izpod vzglavja.
Ukrade ti list poležanih besed
in mirno ti pravi:
»S pogledi prevleci zbledelo črnilo.«

Vendar kot ponavadi spet nič
se ne zgane in znova sonce
sije na zenitu, da pod njim
stojiš in tuhtaš, kam za vraga
tvoja senca kaže.
Stopi semkaj, poglej, v očeh ti piše:

Nekje sem slišal, da je ...

Pištin Frida