Sam v tihi noči, zvezdno je nebo.
Zrem tja v neskončnost zvezd in njih slovo.
Severnica stalna, ždi na istem mestu.
Ni težko jo najti, zrem v njo…

Sam v tihi noči, črno je nebo,
bliske silne, strašne, čaka mi oko…
Severnica stalna, spet na istem mestu.
Misel mi jo najde, z Njeno pomočjo.

Sam v tihi noči, kaplje mi dežja
lice močijo, mešajo v očeh se
s kapljami solza.

Sam v tihi noči, megla pod lučjo,
riše mi obraze, v njej vidim Njo.
Zvezdo zmrznem, sam se zdrznem…
.
.
In mi je hudo – lepo…

Andrej