Pusti mi, da jokam s tabo,
ko mi je lepo.
Najine minute vedno
hipno tonejo ...
Pusti mi, da vate splezam
vase te spustim
in da vsaj v trenutku  belem
večnost zadržim ...

Pusti mi, da mislim nate
tudi, ko te ni;
ker, čeprav za mir se trudim,
praznost gnev kriči.
Pusti mi, da upam sama
ali pa s teboj,
da tako, kot ta trenutek,
boš zeleno moj.

In dopusti si izreči
vse, kar si želiš,
misliš, pišeš, upaš, tišaš ...
Več lahko dobiš!
Pusti, naj vse to ostane
tam nekje v zaledju.
Čas bo vrnil že prebrane

pesmi v zaporedju.

Lidija Brezavšček - kočijaž