globok glas zemlje postaja del oddaljenega zbora,
lahkotnost omamlja, predajanje se zliva z lepim pogledom

svetle modrine,
sem nebo in morje; hladna in povsod,
sem neopazna in zračna,
ničesar se ne oprimem in nič me ne zadrži,
drsim mimo vsega, dotikam se, čutim jih in me ni,
ni konca ne začetka, iščem zemljo, ne vem, če je,
čutim nemoč srca in jezo, ki je nekje izven,
to nisem jaz; je tuje in neznano
in ko hočem ljubiti, se izgubim,

in zdrsnem v preobrazbo

dani