Odvisna ...
od tebe, priznam.
Videti te ...
včasih je vse, kar bi hotela.
Zarzeti se, v tiste temne očke,
v tišini gledati neskončnost trenutka.

Stala sva ...
s čelom prislonjena drug na drugega.
Tvoj dih, prepojen s strastjo,
moje ustnice trepetajoče.
Roke mrzle, grela sva se s pogledi.
Le gledala sva ... drug drugega.

Bilo je ...
Mogoče še kdaj bo.
Sam rekel si, da ni dokončno.
Park in luna čakata.

Ana Ermelinda