Včeraj sem bila na turnirju. Še vedno sem pod vtisom in presenečena
nad svečanostjo tega enkratnega dogodka. Dvorana je bila natrpana,
da so nekateri celo stali! Nekaj več o turnirju je tu: http://www.zalozba-pivec.com/pesniski-turnir.php ,
predvidevam, da se bo stran še dopolnila.
Še enkrat čestitam vsem, ki ste se udeležili viteškega turnirja, ki
ste bili opaženi že v polfinalu in finalu!! Včeraj smo slišali
dvanajst odličnih pesmi v interpretaciji avtorjev in bilo je prav
napeto!
Pesmi verjetno ne morem objaviti tukaj, glede na to, da smo nekaj podpisovali o predaji avtorskih pravic itd.? Lahko pa povem nekaj o nastanku pesmi: v bistvu je nastala kar iz treh drugih pesmi, ki sem jih napisal v začetku tega leta, ob sprehodih v naravo, skozi tisti visoki sneg, ki se ga vsi spomnimo. A nobena od teh treh mi ni bila preveč všeč, vsem je nekaj manjkalo, saj veste, tisti notranji občutek, da nekaj ni v redu ... Potlej sem se pa odločil za nekakšen kolaž, podobe, za katere sem mislil, da v sebi nosijo največ imaginativne moči, sem združil v eno samo pesem. Pesem sem na natečaj poslal čisto impulzivno, brez premisleka, kar ni v moji navadi, ker vse, kar napišem, ponavadi desetkrat obrnem in pustim v predalu, dokler nisem (skoraj) povsem zadovoljen. Poleg tega se mi je zdela na začetku preveč preobložena s podobami in enigmatičnimi pomeni, če sem 'razumsko' razmišljal o njej (še slogovno se mi je zdela precej nerodna, ker ima en kup podpičij in niti ne lepo zvenečih besednih zvez). 'Intuitivno' pa me je nekaj v njej privlačilo, očitno da so se podobe v njej povezale na pravi način, ob ponovnih branjih sem nekako čutil, da ima nekaj v sebi. Gre pa za čisto odprto pesemsko strukturo, kot je napisala Lidija Gačnik Gombač, tako da verjamem, da se bo komu zdela 'pretežka'.
No, mogoče ta dva zapisa bolj osvetlita (ali pa ne) nekatere stvari:
"V Januarskih dnevih Francija Novaka lahko opazujemo, kot v sanjah, sami sebe v različnih časih in prostorih hkrati: sanjskost in resničnost, preteklost, sedanjost in prihodnost se prelijejo v nepričakovan zaključek, odzvenevajoč v več prostorih."
Barbara Korun, članica strokovne žirije
"Januarski dnevi Francija Novaka so odprta pesemska struktura, v kateri ravni besedila organsko prehajajo druga v drugo. Snežena pokrajina se staplja z belino papirja in prostorom odsotnosti, ki nas vrača sebi. Povezovalni element pesmi so stopinje kot priče vzporedij časov in njihovih hipnih prebojev. Telesa v prostoru se odmikajo, vzpostavljajo in razblinjajo kakor debla, ptice, veje, golo nebo; skozi detajl žari bistvo stvari. V meri dvostišij ga izreka množinski subjekt, to pa z odnosom do minljivosti, za katerega je značilna panteistična zmirjenost."
Bilo je res lepo spoznati Ano, Zalko, Gregorja in seveda viteza Francija. Potrdila sem svoja prepričanja, da ste iskreni in dobrosrčni ljudje. Ponosna sem, da vas poznam, hvala.
Pa vendar še vedno ne vem, kdo si, Moki. :) Nikjer nič ne piše ... No, saj tam, kjer je Ana na sliki pa Neža pa predsednik, tam ni treba :). Drugod pa bi bilo lepo, če bi vsaj tiste v ospredju poimenoval, Gregor, če utegneš.
Slike pravijo, da je bil svečan in hkrati energičen večer. Super!
Franci, z zanimanjem sem prebrala o nastanku zmagovalne.
Kerstin, ker sem bolj hecne sorte (malo me daje tudi vročina), pojdi nazaj na fotogalerijo in poišči fotko, ki je označena takole: pesniskiturnir011.jpg To je Moki, Mojca Meško, super punca iz Prlekije (Moki, popravi me, če sem falila).
Ja, v Gajotu je bilo fletno, sproščeno in vsi finalisti so bili odlični! Ampak - seveda, tu nastopi premolk in čas, da čestitamo Ani! Dobila je še en našiv - vitezinja po izboru občinstva! Bravo! Fino! In zdaj gre deklica naprej!?