Oživi nazaj poezijo! (poskus soneta)
Zakaj si jo zatrla, poezijo?
Namesto nje sprejela žalovanje,
požrla srd in solze, pa spoznanje,
da te besede trgajo, bolijo.
Mar nisi vedela, da tiste slike
še pridejo nazaj, da ne pozabiš!
Četudi se boriš, oprimke grabiš,
na koncu zopet mrtva padaš v vznike.
Zato so tudi nageljni rumeni
in vsaka lučka, ki le malo sije
celo pogrebcev sence na tej steni -
delci, prestavljeni v sij poezije!
So v novi dan, ki pride porojeni...
Prikliči zopet Sonce, naj zasije!
Namesto nje sprejela žalovanje,
požrla srd in solze, pa spoznanje,
da te besede trgajo, bolijo.
Mar nisi vedela, da tiste slike
še pridejo nazaj, da ne pozabiš!
Četudi se boriš, oprimke grabiš,
na koncu zopet mrtva padaš v vznike.
Zato so tudi nageljni rumeni
in vsaka lučka, ki le malo sije
celo pogrebcev sence na tej steni -
delci, prestavljeni v sij poezije!
So v novi dan, ki pride porojeni...
Prikliči zopet Sonce, naj zasije!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 03. 04. 2008 ob 11:58
- Prebrano 1016 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 435
- Število ocen: 18
