
Sonce že trdno spi
zunaj le luna bledo žari
z mano se smeji
ko prva kaplja rose se zalesketa..
čuti nasmeh,
tisto iskro v očeh,
ko objel bi ves svet,
le da bi radost doživel.
Navda me nova moč
moč da z jutrom znova zaživim,
sanjam tudi takrat,
ko se zbudim..
zdaj pa srce umirim,
da tiho zaspim
se v nežnost spustim.
Po licu me poboža žarek sonca,
žarek ki kaže mi srce polno upanja,
srečna sem,
smejim se,
podaj mi roko,
reci.. prijatelja za vedno!
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Nika Č.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!