Obup
ko dan se v noč utrujeno nagiba,
zmrcvarjeno telo in pamet hočeta omame.
srce se mi že dolgo izogiba,
zlomljenost me s sabo vzame...
žolč zlivam v čašo magične sprostitve,
razum veli, srce naj v kot se skrije.
izpijem jo do dna, ne vidim v njej rešitve.
nikar v opoj, naj v sanje se ovije.
zmrcvarjeno telo in pamet hočeta omame.
srce se mi že dolgo izogiba,
zlomljenost me s sabo vzame...
žolč zlivam v čašo magične sprostitve,
razum veli, srce naj v kot se skrije.
izpijem jo do dna, ne vidim v njej rešitve.
nikar v opoj, naj v sanje se ovije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej
- 30. 03. 2008 ob 18:26
- Prebrano 806 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194
