precepi strahove,
tiste strašne pošasti,
kjer teptajo korak,
ga premikava,
v hipih gužve vsega
obrneva vsaksebi pol
*
ko imaš na dlani,
ko je v očeh,
ko dotikam poti plime
in te ognjeni feniks
gleda,
bi te vprašala,
kako boš danes preživel dan
_______________________________
Je sploh pravo?
Hope, spet ena lepa, kot bi z zamahi čopiča risala občutke, na
videz nepovezane, a na koncu prelite v celoto. Tvojo pesem sem v
celoti dala semle, ker sem videla nekaj drobnih zatipkanih besedic.
Verjetno si mislila takole, kot je odebeljeno, ane? :)
In spet upam, da me ne bo nekdo, ki je bolj poklican za popravke,
po prstih in za ušesa. ;)
Hope, žal je tisti, ki bi jo moral prebrati ne prebere oz. ne "zna prebrati" in še naprej redi svoj ego, očitno ga jaz predobro hranim:)))))). No ja, nisem pa še rekla zadnje besede in še vedno so odprte poti, le stopiti moram na tapravo. Ta pa je dostikrat v dosegu rok, pa je ne vidim ali pa spretno zakamuflirana in me le izziva. Kakorkoli že, bo že:)))).
Veš, ženske smo vseeno močne. Zato pa so moški hitri, a ne traja dolgo, tudi ko jim zmanjka moči za trmo ne. Zato ženske še imamo moč!!! Zadnje čase je toliko pesmi odličnih, da namesto da odpisujem berem. Zmeri se nekam zahaklam, saj razumeš*. Lp,ajda h