Glej, saj nočem prav verjeti!
Sem zaznala, kaj mi daješ?
vsakič znova me zamaješ,
 hecno, res, te je imeti.

Saj te nimam, kot se reče ...
No, ne čisto in popolno.
Tudi vem, je malo bolno,
  pa si vendar košček sreče.

Tisti košček, ki mi manjka,
ko te iščem v vsaki stvari-
izgubljeni ; zanemari

dejstvo, da si zanka,

ki me vklešči v noto vsako,

ob katero se spotaknem.

Pusti mi, da se umaknem,

nič ne bo več, ne, enako.

Lidija Brezavšček - kočijaž