Uredništvo je pospešeno pregledovalo sezname podčrtank, ki se jih
je od konca jeseni do začetka pomladi nabralo zajeten kup ter se po
živih in elektronskih usklajevanjih (končno) odločilo za pesem zime
po izboru kliktikov. Poleg
Gabriela s, ki je z
Galaktiko prepričal bralce, je pesnik zime postal tudi
Svit Valovnik s pesmijo
Sanja.
Utemeljitev uredništva si lahko preberete v nadaljevanju.
Pesem bralca porine neposredno v areno, v srž - s krikom. Človek,
ki zabada in je podaljšek človeških krikov, s plapolajočo ubijalsko
opremo povzroči bikovo izdihnjenje v krvavih lisah peska. Ritem
pesmi narašča, z utrinki bikovega padanja avtor pravzraprav
poudarja prisotnost divje množice. Ko se prah za omahnjenim bikovim
repom še niti ne poleže, nasilno zazvoni. Bralec se zmede. Pojavi
se prej nevidni, a povsod prisotni kameleon, kričeče razblinja
doživetje smrti, ki bi lahko pretresla, streznila, da bi misel vsaj
za nekaj trenutkov obstala. Kameleon, ki v resnici pravi čas
prekine sanjo, omrtviči občutljivost arene, jo adaptira, ukalupi.
Vse, kar je bilo tako močno, z novim vdorom hrupa zbledi. Arena,
posuta s kriki in prikaznimi, je lahko razumljena kot prispodoba za
notranje boje, samospraševanja, samoobtoževanja, samozatiranja in
sprijaznjenost s klanjanjem klanju. Podobe so ostro začrtane z
jezikovnimi sredstvi, pripovednost pesmi pa je zgolj navidezna, saj
skriva globlje metaforične in simbolne pomene, ki prehajajo prag
zavesti po večkratnem branju.
Ana Porenta