Pozdravljeni,

letošnji maj je gotovo eden najlepših majev mojega življenja, saj se je v njem rodil še moj tretji literarni otročiček, katerega porod je bil tudi najdaljši. Odkar je v okviru OŠ glasila Vigred izšla moja prva pesniška zbirka "Moje kitice", je minilo celih dvajset let. V tem času je nastalo okoli 3000 pesmi, ki pa so še pred dvema letoma bolj ali manj samevale v mojih zvezkih in na računalniku.
l
Z odkritjem spletnega portala www.pesem.si se jim je končno odprlo okno v svet. In ne le njim, tudi meni, ki sem zlasti s pomočjo ljudi s tega portala, vendar tudi nekaterih drugih, spoznala, da je poezija še vedno brana, še vedno cenjena. Da so med nami preprosti ljudje, ljudje, kot ste vi in jaz, pa tudi strokovnjaki, ki še prepoznajo dobro pesem in ji to tudi priznajo. Tako sem svoje pesmi potisnila med bralce ne le prek spleta, temveč tudi z objavo v raznih zbornikih in literarnih revijah (Odsevanja, Mentor, Apokalipsa, Vpogled idr.), se začela udeleževati srečanj z drugimi ustvarjalci in literarnih večerov – in se ob spodbudah in pohvalah številnih, tako strokovnih kot laičnih bralcev, odločila, da navsezadnje vendarle izdam pesniško zbirko.

Pri tem sem naletela seveda na hude finančne ovire, z žalostjo ugotovila (česar sem se ves čas bala), da številna, tudi v tem času dobro in celo odlično stoječa podjetja niso pripravljena za besedno umetnost nameniti niti evra; hudo mi je, da je tu zraven celo moja 'rodna' občina. Vendar! Vendar pa sem ob zbiranju sredstev imela priložnost spoznati tudi drugo plat zadeve: da so še ljudje, ki radi pomagajo, bodisi denarno bodisi s prostovoljnim delom, in to bi rada posebej izpostavila tudi tukaj.

Gregor Grešak iz ZRU-ja je prostovoljno poskrbel za prelom knjige in za imenitno, tematsko ustrezno naslovnico (fotografiral in oblikoval jo je sam), ter uredil vse ostale zadeve (s tiskarno itd.).

Dr. Helga Glušič je še pred izborom pesmi za Zaskorjeno prebrala večino mojega pesniškega opusa in napisala spremno besedo, ki je objavljena v zbirki. Za to gre posebna zahvala Ivi Potočnik.

Zalka Grabnar Kogoj je dodala zbirki piko na i, ko je predlagala, katerega drevesa skorja naj bo na naslovnici (gre za platanino skorjo).

Ne le moralno, temveč tudi finančno so me podprli prijatelji:
Felicita Hromc
Patricija Dobrodel iz podjetja Dobrodel, d. o. o.
Dejan Titan iz podjetja Biotopic, d. o. o.

Gabrijela Kotnik, ravnateljica Višje strokovne šole v Šolskem centru Slovenj Gradec, mi je kot diplomantki te šole zagotovila tako finančno podporo kot tudi promocijo v okviru šole (npr. šolsko glasilo ŠUS).

Izid zbirke so omogočili tudi:
Mercator, d. d.
Kulturno društvo literatov Mežiške doline

Zbirka je posvečena moji mami, ki mi je vsa ta leta stala ob strani v vseh pogledih, ki je bila moja prva lučka v svet besede in knjige – in mi sveti še danes. Tudi ona je pomagala z denarnim prispevkom, toda storila je še mnogo več kakor to. Vselej je bila moja prva in najzvestejša bralka, bila je tista, s katero sem se lahko pogovorila o vsaki pesmi posebej, vselej je verjela vame in v moje ustvarjanje. Mama, nikoli ne bom mogla izraziti, kaj vse si mi in mi boš vedno pomenila, zato bom rekla samo: HVALA!

Za pokušino še par pesmi iz zbirke:

5 SATIR

Tvoja življenjska črta je dolga in gladka
Moja razbrazdana kratka
Mala majcena
Smeješ se kakor Adonis
V usta mi zarivaš svoj smeh
Motna koprena v tvojih očeh
Pritisneš se k meni
Razpoložen si za greh
Čudno jaz nisem

(Iz cikla Mala majcena)


ME RAVNAŠ

Kadar mi svet zasmrdi
Se ponižno priplazim
In zložim vate
Svoje sesute kosti
In se mi zdi
Da mi laskaš
Ko rečeš
Kako lepo si razbita
In me potem ravnaš
Vso najtemnejšo uro
Do svita


STIK 2

V ognjenih svetovih
Vzporednih vesolj
Padam iz ene zavesti v drugo
Dokler ne ležeš name
Kot hladen lapuhov list

DOBRA ŽENA

Ne hodim sveto
Po svetu
V belem mraku

Niti bleščeče
Po blesku senc
In silikatov

Tovorim sedlo
Usnjeno zdelano
Ostroge

Rjaveče rdeče
Urezane za tvoje
Noge

Prenašam hrbet
Ležišče zvesto
Za tvoje biče

Si vlivam vosek
V oči v ušesa
Ko pamet kliče

V pozoru vedno
Če pride ti
Da me zajašeš

Sočutja ni
Dejali bodo
Ji že paše

V zbirki prevladuje ljubezenska tematika, v kateri se (z)najde vsak, ki je bil kdaj nesrečno zaljubljen ali se je soočal s križi in težavami tega čustva, brez katerega ne moremo.

Zbirka je dosegljiva tako srcu kot denarnici.

Naj se povsem na koncu zahvalim še vsem, katerih kritika in mnenje so tlakovali pot Zaskorjeni. Hvala vam: Ana Porenta, Iva Potočnik, Marta Repanšek, Maja Koležnik, Greta Jukič, člani portala www.pesem.si .
Hvala za nadvse pozitivne odzive Radu Palirju in Daniju Bedraču.


Aleksandra – Kerstin