Včasih tišina govori za oba
in besede boleče režejo
praznino med nama.
Molk je kot zavesa,
ki te ščiti pred mano-
raztrgaš jo s prvim A...
ko se kot otrok,
ki prvič vidi sneg,
igraš s pramenom mojih las.

Tišina skriva...
Pozabljeno je, da me
je umazalo blato prvega
pomladnega dežja.
Da so me kaplje greha
premočile do kosti.
Vsa blatna in osramočena
stojim pred tabo
in molčim...

Tišina rešuje...
Tiho me gledaš
in božaš po roki.
S tvojo ljubeznijo
bom sprala blato s sebe.
Z novimi sanjami
bom prebolela.
A pozabila nikoli!

Lilly