" Končno je zbrala pogum in dovolila hčerkama obisk. Čakala je trenutek, ko ju bo lahko objela. Se bosta bali? Snidenje je bilo temu primerno: čustveno, s solzami. V njunih pogledih ni bilo kančka groze. Ni ju bilo strah gledati mamin spremenjeni obraz.
No, malo si čudna brez zoba… Solze, smeh, sproščenost.
Drugo jutro ju je poklicala, preden sta šli v šolo, čeprav je težko govorila.
Veš, mami, una oddaja, ki nama ne pustiš gledati? Super model... tam je bla ena, ki je mela takšno nesrečo kot ti, isto operacijo, pa je potem na koncu zmagala.
Presenetili sta jo. Bili sta ji v večjo oporo, kot je pričakovala. Prerasli sta njena pričakovanja. Nudili sta ji več,mnogo več. "
Mateja, kako super hčerki imaš :) ! :)
ja, od nabližjih res lahko pričakujemo največ čustvene podpore v težkih trenutkih... pa tudi od prijateljev, no, za nekatere je prehuda travma gledati v zmaličeni obraz, se ustrašijo, pobegnejo, sploh ne pridejo,
ne moremo jim zameriti, tudi če tega ne zmorejo priznati in se opravičiti , povedati resnico, ... težko nam je ljudem povedati resnico, naučili so nas, da moramo kazati popolno masko pred drugimi, da nas kdo izmed njih ne pohodi na poti konkurence, v medsebojnih odnosih, v poklicni karieri,...
... ti pa si iz vse te bolečine vstala NOVA , prerojena, iz tvojih pesmi seva
energija moči in svobode, poleta
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=12697http://www.pesem.si/article.php?blog_id=12686vidim, Emka, tudi ti si na poti v iskanju svojega Animusa, sva kar bratec in sestrica v tej dogodivščini, vsak na svoji poti,
oba različna in tako podobna :) :D :)