Na koncu zmeraj obsedim
sama,
s solzami v očeh.
Lasje mi ramršeni
padajo na obraz in
nočem slišati niti besede več
o tem, da te
ne bo.

Na koncu si zmeraj
objemam kolena v tisti
hladni sobi
in nočem ven
na prosto,
ker bi slišala, da te ne bo.

Na koncu me osamljenost
zmeraj ulovi.
Približa se k mojemu
ušesu in z grozljivo posmehljivim
glasom zakriči,
da te ne bo.

Pleure mon coeur.

Shia.