Tema, brezizrazna tišina.
Žarek-mojega srca vsebina
se razlila je po sobi,
da uživa ljubezen v svobodi.

Ti, spokojen ob meni stal si tam,
v mesečini, z lučjo obdan.
Gledal slepo me kot angela,
močnó si ljubil za oba.

Tvoje oči so stopile moj led,
ustnice nežne bile so kot med.
Dihanja ritem počasi sva ujela,
na belih oblakih sva skupaj letela.

Brezmejna ljubezen krila je dala,
živela sva, râdost spoznala.
Na vratu čutila tvoj sladki sem dih,
spremenila besede tvoje v stih.

Bil si moj greh, smisel življenja,
bil si začetek nov’ga trpljenja.
Bil si tu, a zdaj te več ni,
nove izbral si, boljše poti.

Brez tebe tonem globoko v prepad,
čaka me nov izziv in spopad.
Kdo me potegnil bo gor do neba?
Kdo moja bo nova zvezda svetlá?

Še vedno v temi čisto sem sama,
v srcu mojem globoka je rana.
Mislim in upam, da bolje bo vse,
domišlija in sanje ostale so le.

Ana Ermelinda