Skoraj kot v pravljici je bilo,
a kaj ko pravljica vsaka se konča.
Konec zmeraj pride ko je lepo,
ko vsaj pisateljica lahko bi bila.

Potem napisala praljico bi ti.
Začela bi na koncu.
Takoj srečni bili bi vsi,
ne bi sedeli ob praznem loncu.

Ljubezen brez ovir plamtela bi,
s princem bi se poročila.
Veseli bili bi vsi,
ko hudobno mačeho bi ugonobila.

Končno bi lahko srečno živela,
do konca svojih dni.
Še kot starka veselo bi pela,
ne bi bilo prejokanih noči.

A kaj ko jaz tega ne znam.
Papir in pisalo imam že...
A svojo ljubezen raje skozi pesmi ti dam.
Upam da s tem povedala sem vse.

Andreja