Mirno sediš na brvi, ki pelje čez penečo reko.
Bingljaš z nogami. Koža se mi ježi, ampak ti nekaj govoriš,
da so soške postrvi res okusne in da jih moram poskusiti.
Takrat bom vedela, o čem govoriš. Navadna postrv je brez veze, rečeš.
Jaz pa vem, da so soške postrvi redke in križane z američankami.
Imajo drugačne pike, to vem. Sem prebrala.
Američani so bolj plodni.
Počasi se ti začnejo nabirati sline in ti kapljati na pohodne čevlje.
Zdi se mi "joke", da bom jedla živalco, ki jo vidim plavati pod mostom.
Motijo me rečne mušice in vonj po trohnobi.
Čiste drobne kapljice v zraku se obešajo na moje lase
in kocine, ki si jih nisem obrila, ko si me vlekel v hribe.
S seboj sem imela epilator, ne žiletke.
Nisem vedela, da imajo samo generatorje za elektriko.
Skupna ležišča so živalski vrt Triglavskega narodnega parka.
Samo še čakala sem, kdaj prideva v dolino.
Vidim se, kako te zapeljujem v stari Ljubljani,
v mini kikli in visokih petah. Komaj sledim tvojim korakom,
ker se mi pete zatikajo v špranje med granitne kocke, ki so utrdile
pot do tebe. Ampak ti hitiš v pohodnih čevljih.
Za moj korak in pol - je en tvoj.

Zalka Grabnar