Žarek odklepa dnevu vrata
...
zadnji ščip teme
se kot toplo olje
zliva v daritveno posodo ...
počrnele sence
se vrtinčijo in zgubljajo
v razpokah starega zidu ...
okna se prebujajo
družno padajo
v rožnato svetlobo ...
Na kljuki jutra že visi nov dan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!