Forum
- Datum objave:
04. 11. 2008 ob 01:35 - Spremljaj
- Število komentarjev: 223
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 35048 krat
AFORIZMI - delavnica
Že nekaj časa razmišljam o tem, zdaj pa sem se odločila, da odprem temo/poglavje/delavnico, kakor želite, v kateri bodo našli svoje mesto naši aforizmi. Kot smo že videli, marsikdo zna (hote ali nehote) napisati aforizem. Ker to ni pesniška oblika, predlagam, da jih objavljamo tukaj.
Hkrati so take delavnice dobre zato, ker sprožajo brainstorming, torej so nekakšna valilnica idej. En aforizem lahko rodi drugega.
Sem lahko pišete nove aforizme, lahko pa tudi prilepite tiste, ki so na našem portalu že bili objavljeni, npr. adisini:
AFORIZEM avtor adisa
EVTANAZIJA ROMANTIKE (aforizem) avtor adisa
LOTOS NE CVETI(brahki?) avtor adisa (1., 4. in 5. brahek)
Aforizem avtor adisa
Adisa, ti si pravzaprav naša reprezentantka aforizmov! Čestitam!
Pa tudi Gabrielov Haiku 3 je aforizem:
Haiku 3 avtor gabriel stormer
No, tukaj sem prilepila samo linke, lahko pa avtorji, če želite, aforizme v celoti prilepite v to delavnico. Ali pa vanjo pišete le nove. Po želji.
Za uvod pa še aforistična definicija oksimorona (duhovitega nesmisla):
Kaj je OKSIMORON? - META FORA: ox i moron.
* meta fora: še hujša od navadne fore :)
* ox: vol (ang.)
* moron: bedak (ang.)
Dobrodošli!
Kerstin
lp,ajda
V poštev je prišel zaradi nepoštenega upoštevanja.
Poslano:
03. 01. 2010 ob 21:05
Spremenjeno:
15. 02. 2012 ob 16:44
Kdor neha reformirat, ni reformator.
Reforme so večne!
Poslano:
20. 06. 2010 ob 22:35
Spremenjeno:
29. 10. 2011 ob 13:28
Lp. DUSANN
MAKSIMA
Maksima je kratka, zgoščena misel s splošno vsebino. (Živkovič, Rečnik književnih termina, s.v. "Maksima", Beograd, 1992)
Do 17. stoletja je izraz maksima pomenil neko življenjsko vodilo ali načelo, ki v nekaj kratkih stavkih nedvoumno izraža neko pravilo ali nauk. Nov pomen je maksimi dal La Rochefoucauld, ki je v svoji knjigi ljudi opominjal, da se za njihovimi maskami skrivajo strasti in pohlep (Francoski moralisti, spremna beseda D. Fleretove, Ljubljana, 1977, str. 162-). V svojih "Maksimah" pravi: "Naše vrline so najpogosteje le naše prikrite slabosti ..." (Francoski moralisti, str. 33).
V Sloveniji je pod nazivom "Maksime" izšla zbirka izrekov različnih avtorjev, ki jo je uredil Peter Amalietti. Amaliettiju maksime predstavljajo "algoritem življenskih vzorcev in so torej podlaga človeškemu vedenju, saj mu usmerjajo življenje" (Amalietti, Maksime, Ljubljana, 1990). Amailetti je zbral izreke, ki govorijo o človekovi duševnosti, in sicer predvsem o tistem delu nas, ki se ukvarja zaznavanjem in spoznavanjem: "Blagor tistemu, ki mu je uspelo spoznati vzroke stvari" (Vergil).
AFORIZEM
Aforizem je kratka, zgoščena misel, ki neko splošno veljavno izkušnjo, pravilo, ali modrost prikazuje na oseben, originalen, duhovit in ostroumen način (Živkovič, Rečnik književnih termina, s.v. "Aforizam", Beograd, 1992).
Bistroumnost in duhovitost aforizma sta mnogokrat dosežena z besedno igro: "Danes velja splošno prepričanje, da so tisti, ki nimajo avtomobila, zavozili življenje" (Fridauer, Najboljši aforizmi, Ljubljana, 2000, str. 19).
Če aforizem primerjamo s pregovorom, vidimo, da bomo pri aforizmu redkeje našli nasvet na ravni vsebine. V kitajskem pregovoru "Če hoče človek prehoditi deset tisoč korakov, mora najprej storiti prvega" bodo vsi, ki odlašajo z svojimi dolžnostmi ali pa so neodločni, videli jasen nasvet. Aforizem "Tistim, ki se šalijo na moj račun, sporočam, da je blokiran" (Schwentner, str. 104) pa nam na prvi pogled ne nudi nobenega nasveta. Vsebuje pa nek dogodek, do katerega imamo negativen odnos (šaljenje ljudi na naš račun). Vendar pa besedna igra (šaliti se na tuj račun - račun je blokiran), če jo razumemo komično, omogoča, da šaljenja na naš račun ne vidimo kot problem.
O aforizmu in maksimi pa si niso enotne niti enciklopedije. Poleg že omenjenih definicij lahko najdemo tudi sledeče: V množini se izraz maksima pogosto uporablja kot naslov za zbirke aforizmov (Literatura, Leksikoni Cankarjeve založbe, s.v. "Maksima", Ljubljana, 1987), v današnjem času aforizem pomeni podobno kot maksima (http://www.britannica.com, s.v. "Aphorism"). Bližje na začetku našega besedila omenjenemu pojmovanju maksime in aforizma je uporaba pojma "komični aforizem" (Kmecelj, Mala literarna teorija, Ljubljana, 1976, str. 303), ki pojem aforizma vidneje loči od pojma maksime. Značilne komične aforizme piše naš znani afofrist Žarko Petan (Kmecelj, str. 303).
Vir, kjer najdete še malo več o tem:
http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&pageContent=content.what.is
Vidimo torej, da so "izreki", ki jih nabiramo tu pod oznako aforizmi, dejansko blizu ali pokriti z opisom aforizmov, kot jih najdemo v članku (link!), medtem ko so "modre misli", "utrinki" (in še kako smo jih poimenovali), če so seveda učinkovite, maksime in ne aforizmi.
Maksime so prav tako odlično branje kot aforizmi, težava, ki jo osebno vidim pri njih, je ta, da je težko najti res izvirno, zlasti ob nepreglednih kupih "modrih misli", ki nenehno krožijo po e-pošti, opremljeni z bolj ali manj neokusnimi (beri: kičastimi) fotografijami.
Danes pa je za spremembo (!) do mene pripotoval mejl s tako izvrstnimi aforizmi, da sem se jim glasno smejala. Sicer so v srbohrvaščini, a jih ne bom prevajala, ker se mi zdi, da tudi jezik doprinese k njihovi sočnosti. Žal vira ne morem navesti, ker ni bil podan.
Ne hodaj iza mene, jer nije nužno da ću te voditi. Ne hodaj ispred mene jer nije nužno da ću ti slijediti. Ne hodaj pored mene jer je staza uska ... Zapravo odjebi i pusti me na miru!
Budi uvijek svjestan da si nešto posebno ... baš kao i svi drugi.
Dubinu vode nikad ne provjeravaj s obe noge istovremeno
Prije nego što nekoga kritiziraš, prehodaj kilometar u njegovim cipelama. Tako ćeš, kad budeš izrekao kritiku, biti kilometar daleko.
Daj čovjeku ribu i imat će hranu za jedan dan ... Nauči ga ribolova i cijeli će dan sjediti u čamcu i piti pivo.
Ako si nekom posudio 20 EUR i poslije toga ga nikad više nisi vidio, vjerovatno se je isplatilo.
Dobra odluka je posljedica slabih iskustava ... i večina takvih iskustava je posljedica slabih odluka.
Zatvorena usta ne skupljaju hranu.
Iskustva su ono što dobiješ onog trenutka nakon kojeg su ti trebala.
Rodili smo se goli, mokri i gladni i odmah dobili po guzici ... a stvari su poslije toga išle samo na gore.
Kad ste se rodili, zaplakali ste ... a svaki dan koji slijedi, pokaže vam i zašto.
Nobody has no body.
Takole na pamet vidim v njem tri pomene (pri enem je treba prebrati tudi no body skupaj).
(ta bi pasal tudi v delavnico Pišem verze pišem)
K.
Raciklaža nekaj pojmov o aforizmih:
Aforizem (kočijaž)
"Vsak človek ima svojo filozofijo, pa zato še ni filozof"
...to je predvsem čisto dejstvo in v njem ni nobene globine, sploh ne za prestižno.
Aforizem 6;
"Vsi pesniki so nori, vendar to še ne pomeni, da so vsi norci že pesniki"
... Prvo je nerodno, ker trdiš, da so vsi pesniki nori, temu se moraš izogniti v aforizmih (žaljivka)
Sam bi napisal takole;
"Četudi so vsi pesniki nori, ni rečeno da so vsi norci tudi pesniki" ...je krajše, bolj preprosto in udarno.
In še ta zadnji podčrtan;
Aforizem Lidija;
"Biti bran ne pomeni vedno biti tudi berljiv."
...vedno cika na določenega in ne paše v aforizem, ker tam je "vedno" v večinskem smislu.
...Kdo po pa bral, če ni berljivo??
Čim si bran, si že za tistega berljiv.
...Je pa očitna zajedavka, oziroma dejstvo na tem portalu. To si verjetno hotela hudomušno prispodobiti.To je pa preveč subjektivna opazka nadmoči in ne realno dejstvo, a ne?
Potem bi pa bolje izpadlo takole;
...Četudi te bere celi svet, pri meni si izvzet.
...lahko si še tako berljiv, meni si zajedljiv.
... lahko si še tako berljiv, meni nisi zanimiv
...Četudi je vsem berljivo, jaz določam izbiro
...[i] še tako berljivo ne odtehta enkrat prebrano ...ta zadnji je najbolj močan :))
Lp
ac
Dvigam tole delavnico iz naftalina, kamor je zašla s prenosom portala na novi strežnik.
Ker je rubrika Aforizmi precej živahna in se pridno polni, ne bo odveč, če kdo (zlasti od tistih, ki te delavnice še ne poznajo) malo pobrska po teh straneh. Tu najdete nekaj definicij in razmišljanj o aforizmih ter številne primere, predloge za izboljšave, asociativne aforizme itd.
Lp,
Kerstin
Poslano:
30. 01. 2012 ob 15:32
Spremenjeno:
30. 01. 2012 ob 15:37
Pa, naj poskusim:
Vnuki ponočujejo, stara starša varujeta čivavo.
Prvi del bi lahko bil tudi: Mladina ponočuje, ....
Tudi tokrat se mi je zapisalo v 17 zložni trivrstičnici;)
nona in nono
pazita na čivavo
vnukinja žura
Saj ne vem, morda ni aforizem.
Lp, lea
Prosim, nadaljujte:
Kultura, cepljena z denarjem, je imuna na ...
LP, mcv
... duhovno revščino.
Hvala, Kerstin!
Kultura, cepljena z denarjem, je imuna na duhovno revščino.
Še kak predlog?
lp, mcv
Komentiranje je zaprto!