Ujeta sem med mlade veje greha.
Peruti vklenjene so v mojem snu mladosti;
a čelo boža veter mi modrosti,
ki veje vedno bolj in ne preneha.

Ukleta ždim v stolpu dveh čarovnic sred morja.
Srce moje po nemirnem morju pluje,
a oko že trdne otoke mimobežne raziskuje.
Pot mirna bo in brez gorja?

A mlade veje zacvetijo,
spone vse krog mene popustijo.
Čarovnica čarovnico v okove.

Ladja zopet mirno plove,
vetrič lahen hitro jo k obzorju žene.
Tam na koncu večnosti potone, a brez mene.

Lilly