Poslano:
02. 07. 2009 ob 20:42
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:58
Poslano:
02. 07. 2009 ob 21:33
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:58
urednica
Poslano:
02. 07. 2009 ob 22:20
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:58
Poslano:
03. 07. 2009 ob 07:07
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
03. 07. 2009 ob 07:58
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
03. 07. 2009 ob 08:06
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
urednica
Poslano:
08. 08. 2009 ob 22:36
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
urednica
Poslano:
12. 08. 2009 ob 22:41
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
12. 08. 2009 ob 23:24
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
12. 08. 2009 ob 23:32
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
13. 08. 2009 ob 02:21
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:59
Poslano:
13. 08. 2009 ob 06:57
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
13. 08. 2009 ob 15:37
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
13. 08. 2009 ob 15:46
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
13. 08. 2009 ob 20:18
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
11. 07. 2010 ob 21:42
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
12. 07. 2010 ob 07:29
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Poslano:
02. 11. 2011 ob 12:07
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 21:00
Stara tema ampak sem se tudi jaz malo poigrala :)
Po pisani bilki čez nebo razpotegnjeni
se sončni žarki sprehajajo,
jim dežne kaplje nagajajo
barvno paleto slikar je nametal
vrgel kot puščico v zrak
Rdeče rumeno zelena
neba cvetlica, izgubila je
svoj cvetni prah.
Zdaj bela ihti
dežne kaplje milo toči
jo sonce zagleda
in ji na pomoč priskoči-
Beli cvetlici.
Na sinjem nebu droban prah ujame,
a jih sedaj za kazen, ker je pobegnil
v bilko da.
In za nameček, da potolaži belo cvetlico
še druge barve prida.
Zdaj cvetlica tega neba ve,
da vse barve so skrite v njej.
Le nič več jih ne kaže
ljubosumno zase čuva.
Le kadar pa se ji kdaj stoži
in sonce zopet nežno jo tolaži
takrat pokaže tudi sinje steblo
s težo cvetnega prahu upognjeno
a le v opomin,
na dan,
ko je nebo postalo belo.
Komentiranje je zaprto!