Forum
- Datum objave:
05. 07. 2008 ob 15:44 - Spremljaj
- Število komentarjev: 38
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 5388 krat
PREMAVRIČIMO MAVRICO - 4. izziv
Mavrice - 97 zadetkov.
Mavrici - 92 zadetkov.
Mavrico - 61 zadetkov.
__________________________________________________________
Skupno = 424 zadetkov.
Se še komu zdi, da bi bil čas, da vsaj začasno suspendiramo mavrico? ;)
Predlagam iskanje čim bolj svežih izrazov, ki bi zajeli bodisi podobo bodisi pomen mavrice oz. tisto, kar mavrica vzbuja v nas, ko jo zagledamo.
Za začetek utrinek:
Vse barve upognjene
pod eno samo.
Bela!
Kerstin
nebo se v barvice zavije,
ko mu zmanjka ironije.
;) :) :)
Za samoobrambo, recimo, konkretno čuvaš svojo kitaro,
mi jo tudi radi poslušamo, ko ti....migaš s prsti gor...
mavrica bo za vedno mavrica....
svetel pozdrav v temni noči,(vsem filoz. sex pistols-bum.bum....)
hope
barve vedno iste;
za sanjače večni vzor,
kič za vse nas - "tiste".
Gor na nebu napacka
črte za utvaro,
Ni ji mar, da vemo vsi
za neba prevaro.
Spredaj dež še kar kaplja,
zadaj sonce grize,
ona pa potvarja mit
revnim dušo liže.
Stokrat uporabljena
je za šminko muzi.
Tisočkraz zlorabljena.
Pesnik pa kar "bluzi".
Ko nekoč razbarva se,
kje bodo poeti,
ki so v njej iskali vse,
kar je vredno imeti?
Ko železno bo nebo,
ko ne bo več sonca,
ko še dež okameni,
le še hip do konca,
tista reč bo le spomin
na vse blodne čase,
ko je rimar mavrico
še vsrkaval vase.
ti si največji darker tule (kadar mene ni ...).
poljub,
dani
Bojo najbolj črni, ima jih vsak černi racek....
lp,hope (lahko to vidimo v živo???)
HAIKU
Nebo živahno
trepalnice obarva.
Tokrat ples bo moj!
Scedile so se barve vse
v sluzasto sivino,
pesnik pa ne ve, kva bi,
a bi pir al vino.
Sej še mal nazaj je bla
tista gor na nebu ?
Ni je več, je že odšla-
... mal sem se zajebu.
Le kako naj pišem še
če me več ne šlata,
moje pesmi bojo nič,
romantična solata.
Vem, bom raj kr malar zdej;
vzel bom prazen list,
mavrico narišem čez
n'kol ne bo več čist.
Z mavrico je zdej pač tko,
da se v pesmi sili
in če zdaj naslikam jo,
list od teže cvili.
Vem, kaj bom!
Ni mavrice, vse je sam utvara.
Nisem pesnik, ne slikar.
Vse je kič, prevara.
Dej en štok, natakarca!
Pir bi bil premalo.
Ti si moja mavrica,
klinc pa vse ostalo.
;)
http://3.bp.blogspot.com/_AlGOMyIgLu0/SnuyHiV78eI/AAAAAAAALpU/j3YIvAYaQ0M/s1600-h/MAV RICA.jpg
Barvasti lok,
zapičen v morje,
oblak te pogoltne.
In kaj bom potem?
Kako naj ilustriram
svojo bedno rimo?
Ohrani tok, podvoji lok, postani krog.
Ne se hecat z mano. :)
se mavrica prelevi v nasmeh,
in če tvoj vidik ni pravi,
bodo šli cekini v špeh.
Najmanjša sila - lonec najti,
a se mavrica podre,
če ga škrto skrivaš v bajti -
potlej škrat pretepe te.
si hlače dol spusti.
Ko vleče jih na zadnjo plat,
se iz riti mu svetli.
da vam imponira.
VI ste tu, jaz proč RACAM,
ker me nervira.
Je le CIMA v AVRi,
ko MICA pivo VARi?
MARICA? V njo nočem.
RIMA V CAjni? Hočem!
čarne novosti iz učkov nam kljuje.
ko se svet urno spreminja v pepel,
barvni se spekter bo v sivo ujel.
gloda me dvojnost te sončne poscanke,
zakaj se ne zlije, zakaj boža planke?
če vsaka je barva le tožen zaton -
kako lahko rečem: The Show Must Go On?
fuka vlažen bel oblak.
iz nebesne maternice
se mavrični izleže spak.
flower-power pa to.
hehehehehe
lp,
dani
čez obok se poda,
pisani lok,
ki več barv ima.
Ime že nima,
a ne preobleke,
barvna gospa,
brez sončne pripeke.
vsak pramen drug odtenek
čista svežina
Stara tema ampak sem se tudi jaz malo poigrala :)
Po pisani bilki čez nebo razpotegnjeni
se sončni žarki sprehajajo,
jim dežne kaplje nagajajo
barvno paleto slikar je nametal
vrgel kot puščico v zrak
Rdeče rumeno zelena
neba cvetlica, izgubila je
svoj cvetni prah.
Zdaj bela ihti
dežne kaplje milo toči
jo sonce zagleda
in ji na pomoč priskoči-
Beli cvetlici.
Na sinjem nebu droban prah ujame,
a jih sedaj za kazen, ker je pobegnil
v bilko da.
In za nameček, da potolaži belo cvetlico
še druge barve prida.
Zdaj cvetlica tega neba ve,
da vse barve so skrite v njej.
Le nič več jih ne kaže
ljubosumno zase čuva.
Le kadar pa se ji kdaj stoži
in sonce zopet nežno jo tolaži
takrat pokaže tudi sinje steblo
s težo cvetnega prahu upognjeno
a le v opomin,
na dan,
ko je nebo postalo belo.
Komentiranje je zaprto!