počasi se približaj
z neslišnimi koraki
da bom brez pogleda
ujela tvoj pogled
nežno se sprehodi
po utripajoči krivini
in dih svoje sape vdihni v dih moje kože
da bom brez dotika zadrhtela
toplo riši vlažno sled
po silhueti telesa
da se ti predam kot violina
z ljubkimi prsti zaigraj
na po tebi uglašene strune
da zaslišim zven melodije
združiva se v simfonijo
nama zapisanih not
da zazvenijo akordi
stopiva v bleščečo sobano
z za naju zloščenim podom
in odplešiva valček
popolnih obratov
začutiva podobo odseva
v ogledalu usode
ki je kot freska odtisnjena v stropu
in z nežnim čopičem
nanesiva barvo v razpoke življenja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: LauraJ
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!