Sprehod po obali,
tam daleč se luna pojavi,
temačno, mrači se,
obroč me objame,
tesnoba, samota in odraz bolečine,
občutim vse to, vre mi v prsih,
koliko spominov strtih.
Črepinje pobiram, hodim po njih,
rana v prsih malo zakrvavi,
pa kaj potem, saj več ne boli.
Hodim in hodim,
dani se, poglej,
sonce prebuja se,
spet bo kot prej!

irena lušina