ljubiva se
v modrem mraku
ta med satenaste blazine lega
v izdihu mi poljubljaš čipko
ki sramežljivo izpod bluze sega
kot nežna vrba zadrhtim
kot kapnik rasteš
potne dlani silijo pod krilo
nekje globoko v trebuhu
žužke drobne je zdramilo
v oranžnem risu
mečkam steklene sanje
mirno čakam zarjo tvojega pogleda
pretakam v rosne se kristale
potiho polni najina se skleda
molitev barv zveni
v odmevih zraščenih besed
kot droben dež pršim v tebi
prestopi mrzlih ur razpoke
pridi globoko in vase me zagrebi
ljubiva se
v modrem mraku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!