Pokončno jutro

Jutro vstaja s tabo,
oblak proti vzhodu briše
mimo najine hiše.
V mehki sobi je
nekaj gozdičkov,
nekaj je gričkov,
in majhne močvare
so se nabrale.
Menda je zaradi tega
obstôj ...
In zaradi obstôja,
tako veličastna stója.
Ne bom zbežala!
Razdala se bom in
potem cel dan čebljala.

Zalka Grabnar

Komentiranje je zaprto!

Zalka Grabnar
Napisal/a: Zalka Grabnar

Pesmi

  • 07. 03. 2008 ob 12:02
  • Prebrano 1000 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 560
  • Število ocen: 20

Zastavica