Ker se ljubezen nikdar ne postara
in mlado ostane do smrti srce,
ker roka dotike za vekomaj čara
v nežnost večera in sončnega dne.

Ni v meni, če hočeš, ko raniš oblake.
in se usiplje čez lica slan dež
posrkala žalost vse trudne korake,
da bi ne zmogel odhajati čez.

Tam bova stala gola in sama.
V samoti negibno, tišini v poljub,
in bolj ko gorijo mostovi za nama
več me je v tebi kot misli obup.

Ni v meni, če hočem, ko božajo sanje,
in se razliva čez lica nasmeh
narisala sreča podobe in znake,
ki se iskrijo ljubimcem v očeh.

Tam bova stala v reki spomina,
kjer šumijo besede v vetru strasti.
In ko izgineš z obrisi v neznano
je dobro če peče in znova skeli.

(07.03.2008)

Karel