Kar tako
neke noči nedokončanega dne
s preperelim klobukom nad prazno glavo dokončanega
prebujenega iz v prepad vrženega jutra
s padalom skrbno tkane čipke upanja
bom poiskala sebe
in se odpeljala na sprehod.

Kar tako
sredi vročega peska posušenih solz
se bom sprehodila preko zelene oaze mogočnih palm
napojenih bistre vode sanj.

Kar tako
izmed vseh ljudi izpraznjenih src
s praznim pogledom žarečih oči
z omelom očiščenih pajčevin spominov
spletenih iz obarvanih senc preteklosti
bom poiskala tebe
in te odpeljala na sprehod.

In kar tako
na meji lastnih omejitev precejenega življenja
bom prestopila lastno truplo
izkljuvano lažnih utvar.

In kar tako
z mavričnim sijem barve nasmeha
se bova poslovila z besedami
novega dne nasmejanega jutra zaspane noči.

LauraJ