Popolnost, kot utrinek težko ulovljiva, večna kot duša, energija in kot heroin mamljiva - enkrat vsrkana nikoli izsrkana. Prvinski greh v gonu bistva vseh nas. Iz neponovljive popolne spojenosti izvržena v past ne najdem ključka od vrat, kjer se skriva opoj - rešitelj moj, da me omami v pozabo - nikoli predrami. Ujela bi se ponovno - priklenjena živim, svobodna le tlim. Kot kisik je prvina, življenja plima. Naj nikoli ne zbudim se v jutro, ki bi me z oseko sprejelo v dlan. Naj plavam sredi morja, visoko na valovih, kjer ne veš ali sonce zahaja ali vstaja v dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: LauraJ
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!