Kot pijana tavam po ulici.
Brezkončna se mi zdi.
"Kje sem? Zakaj sem tu?"

Gruča ljudi,
kri na cesti.
Sirena tuli v daljavi.
Sanjam mar in nisem pri pravi?

Iz višine gledam mrzlo, nepremično telo,
jok otroka iz daljave.
Je to res? Sem to mar jaz?
Zdravnik obrne truplu obraz.

Kričim a me nobeden ne sliši,
jok otroka mi odzvanja v glavi.
"Mamica....mamica" ne puste ga blizu.
Vse je bilo tako prekleto hitro.

Križišče,
zelena luč,
speljem....
nato samo še pok
in ni me več...

LV