Papir v steklu
dotik
hladnega črnila
odpira pota v steklene oči
v notranjo skaldovnico zgodb
v peneče in drobljive globine
gledam skozi drevesa
skozi pajčevinasto nebo
božam razprte cvetove
in jih ranim
samo z enim dotikom črk
v dlaneh mi ostanejo črepinje
brizgajočih misli
ki se brezbrižno zadirajo
v deviško gladino
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 06. 06. 2011 ob 12:48
- Prebrano 858 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 317
- Število ocen: 8
