Težko bo sebi to prikriti.
Nikjer te ni bilo,
ko morala bi biti.
Je tvoja mala dozorela sama;
nikjer te ni bilo,
ko je klicala: maaama ...

Nekje blodíla si v sledovih dima.
Nikjer te ni bilo,
ko jo je slekla zima,
ko ji poletje je zažgalo upe.
Nikjer te ni bilo,
da bi z nje sprala strupe.

Brez misli si sprejela tuje roke.
Nikjer te ni bilo,
ko zrla je v otroke,
ki jih večer ni vlekel nedra more.
Nikjer te ni bilo.
Zdaj vstati več ne more.

Kar iščeš v sebi top odblesk pogleda.
Nikjer te ni bilo.
Sedaj je mrzla, bleda ...
Glej, rahlo se nasmiha ti iz krste.
Nikjer te ni bilo,
da bi jo vzela iz vrste.





 

Lidija Brezavšček - kočijaž