Giselle LXXVIII (Pribežališče tik ob morju)

popoldan obstane v zadnjem nadstropju stare meščanske hiše
ko odklepa vrata, začuti stisk slanih rok
oblečena v športno jopico s kapuco
sede Giselle s popoldnevom za dolgo razmajano mizo
v mrzličnem iskanju notranjega ravnovesja povezana srebata čaj
čajnik se neobremenjeno zabava s pikami v tišini
in skrbno izrezljana ura minutam odžira prihodnost
čas stopa mimo cvetličarne, tipa zakulisje bolečine v baročnem stilu
in naročju prepusti lunin cvet
prek zvezdne pošte so dostopne drobne misli najčistejšemu ožilju
in Giselle radovedno iz poljuba razvije planet
zaljubljen in nenaspan
ko prsti nežno spolzijo po njem, se odziva bliskovito
prilega se zelenju na gladini morja
gib z vonjem, zvok v okusu
sprošča se, zaznava
delčke dihanja in spoznanja
a Giselle nihče ne pogreša
in zopet popoldan s solzo drsi v večer
ponovno udari srbečica v levem ušesu
Giselle komaj zmore
s tankim ostrim predmetom začenja refren pripovedke
odganja srbenje, drgne, praska
globlje
Giselle, prenehaj, zakriči Sofija
v skodelici se ti ohlaja ajdova kaša
Sofija, prekleto, kaj ne vidiš, da nisem lačna
iz blata se dvigujejo more, zakleni vrata, raztrgaj sporočilo
pripravi blackjack ali monopoli, na obisk prihajajo prijatelji
le najožji, Sofija, pohiti, kri bom izničila sama
malo še pustim, da brez nadzora kaplja iz ušesa
poglej, kakšno umetnino je ustvarilo moje uho na kamnitih tleh
rdeči Kandinsky, prekleto, Sofija
in piščanca, ja, piščanca, Sofija, pusti ležati v začimbah
in na sredo mize, prosim te, postavi pleteno vazo
da bo s spominčico puščala odtise na porcelanu
sedaj pa grem
pričenja se Zadnja večerja
s kadilom ali brez

sheeba

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 05. 06. 2011 ob 22:05
  • Prebrano 1011 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 370
  • Število ocen: 12

Zastavica