nered vijuga v tkivu
zaman le pljunek stran
zažrta v zmlete misli
vonjam brezup zorán

kavelj zaseka zrklo
zdrkne v goltanec
skrotoviči moja rebra
pljuča stisne v spanec

ostrina me izžaga
v krvavi mozaik
navidezno mirujem
kot zgodba bežnih slik

in tonem v iskanju
viskozna je stopinja
nasičena z urezi
moja pot izginja

sheeba