Dremotna je fuga v večeru lenobnem,
glasova izrivata svoje bojazni,
drug drugemu kažeta blede prikazni,
se toni zatikajo v stropu mrakobnem.

Nikoli njen glas se z njegovim ne sprime,
njegov njenega oponaša v obupu.
In v grlih obeh še okus je po strupu,
ki sta ga že zgodaj prelila čez rime.

Nato bosta v jutru meglenem, sesuta,
vsak zase spoznavala fuge plitvino,
sivóst njunih misli bo trpka veduta.

Drug drugemu bosta v lik vtrla mrtvino,
v otekle obljube bo pesem obuta.
Odmrla zavest bo igrala tišino.



*Fuga (italijansko uiti oz. zbežati) je kontrapunktska - inštrumentalna, orkestralna ali zborovska - skladba za dva ali več glasov. Na začetku glasovi vstopajo zaporedoma, tako da imitirajo eden drugega in se nato na različne bolj ali manj zapletene načine povezujejo med seboj.

Lidija Brezavšček - kočijaž