spet ti prihajam v naročje
mrzlo me boš čutil
ko boš hotel oviti roke okrog
mojega otrplega trupa
te bo zazeblo
in jih
ne boš
zelena sem zelena
hladno lepljiva
izraza na maski lica se ne spomniš
oči niso več pomembne
vonj po silikonskem lepilu
ki lebdi okrog naju
je moj
vsako uro močnejši
potem ti bom spolzela pod pas
in ne
ne bom te več objela okoli bokov
poniknila bom pod tvoja kolena in gležnje in nožne prste
in se skozi pore parketa
ki tukaj prhni že stoletje
precedila na drugo stran
kjer te ni
Odlična ponikalnica ; ), tudi sam bi včasih najraje poniknil.
Lp, mezopotamsky
Poslano:
11. 06. 2011 ob 21:02
Spremenjeno:
11. 06. 2011 ob 21:03
Haha, že ves teden gledam, kako ponika na robu rubrike 'Bralci priporočajo0 :D
kot en mali škratek gleda izpod mize :))
Aja, edino zdaj ko sem jo ocenil je splavala gor. Škoda ker je bilo tako simpatično :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!