Ponikanje

spet ti prihajam v naročje
mrzlo me boš čutil
ko boš hotel oviti roke okrog
mojega otrplega trupa
te bo zazeblo
in jih
ne boš

zelena sem zelena
hladno lepljiva
izraza na maski lica se ne spomniš
oči niso več pomembne
vonj po silikonskem lepilu
ki lebdi okrog naju

je moj
vsako uro močnejši

potem ti bom spolzela pod pas
in ne
ne bom te več objela okoli bokov
poniknila bom pod tvoja kolena in gležnje in nožne prste
in se skozi pore parketa
ki tukaj prhni že stoletje
precedila na drugo stran
kjer te ni

Lidija Brezavšček - kočijaž

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
10. 06. 2011 ob 00:45

Odlična ponikalnica ;  ), tudi sam bi včasih najraje poniknil.

Lp, mezopotamsky

Zastavica

Y

Y

Poslano:
11. 06. 2011 ob 21:02
Spremenjeno:
11. 06. 2011 ob 21:03

Haha, že ves teden gledam, kako ponika na robu rubrike 'Bralci priporočajo0 :D

kot en mali škratek gleda izpod mize :))

 

Aja, edino zdaj ko sem jo ocenil je splavala gor. Škoda ker je bilo tako simpatično :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 04. 06. 2011 ob 21:23
  • Prebrano 1478 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 639.5
  • Število ocen: 24

Zastavica