premišljujem o tem
da v življenju nič
nam ni dano -
no, so nekateri srečniki

in zaboli me glava
ko vidim
da tisoč stvari
papirnatih
mi počasi trohni
v predalu
ko sem dokazovala celemu svetu
da vredna sem
(še za dihanje bi morala reči hvala)

potrdila v službi
pohvale
priznanja
takšna in drugačna
kam naj jih zdaj vtaknem
sem to kar sem
ženska s srčno kulturo
saj vem
tudi meni čudno zveni

hranim vse spomine
še starih staršev
po moji smrti
bodo nekomu le navlaka
še ogenj jih bo težko požiral
oh ti puhla glava

poslušam grmenje
dežuje
vsaka kaplja je vredna zlata
kaj pa moje življenje

sem le potnica na vlaku rojstva in smrti

spominčica