Ne vprašaš me kako preživljam dneve
in ali pišem besedila na glasbo korakov
iz časa najlepše mladosti.
Ta potrpežljivo čaka zrelejših let,
uči se na lastnih napakah
in sanja ljubimce, ki lebdijo
nad Chagallovimi slikami.
Na petek 13. zrem z drugačnimi očmi.
V domišljiji si bil v plastični obleki.
Kravata je zavist. Zateguje. Duši.
Obhodila sem te kot se obhodijo kipi,
molče. Zamenjala sva pogleda,
zdaj je prezir moj.

Marko Skok - Mezopotamsky