Danes si me pokrila
čisto tiho in nežno
s temno prhkostjo
se zarila v popkovino
brez sramu si mi zrla v oči
vanje metala črne žeblje

jaz pa sem ležala
na mokri zemlji
prepuščena tebi
z usti drobila čas
in čakala

ponorela si
ni ti bilo dovolj
hotela si vsako mojo žilo
vsako moje vlakno
in utrip
razkosala si vsako mojo
misel
in vzgib
me prežvečila in izpljunila
kar tako
kar nenadoma
in tako zlahka
si me pustila ležati v
mlaki vprašanj

Silva Langenfus