tam nekje na levi
jo skrivaš
svojo kresnico
in jo ljubkuješ v svoji samoti
po malem ji prilivaš svetlobe
le toliko
da ne ugasne
(da ve
da si)
kot zbirka nožev je
ki jo redno dopolnjuješ
vsak dan jih prešteješ
vzameš v roke
(da veš
da so)
le tega ne veš
da včasih ponoči tako zažari
da počasi ubija
moje oči
Luna