v bedenje

šum
v šumu sij
ko v iztrgan mik
svetlolasa cipresa vzklije
kot lačna priča dišečih zgodb

z dolino, kjer desna roka hlipa
in leva jo zasipa z glasbo belih listov
se skorja gosti in lušči vznemirljivost sivke

med trepetanjem telesa, ki je v iskrah komaj slišno
se ujame v svetlobne prste barjanske sonate
skoraj neresničen let onkraj gorske grbe

trepalnice dregnejo v tihe sanje kosca
ko v razbolelem kljunu srž ne spi
in veter dlan v blisk obrača
v porah piš neznan
se vrača

v bedenje

sheeba